Pomanjkanje vitamina D postaja globalna težava, s katero se spopada več kot milijarda ljudi po vsem svetu. Jeseni in pozimi so tveganja za pomanjkanje še večja, posledice pa lahko vplivajo na naš imunski sistem, moč kosti in celo odpornost na določene bolezni. Ste vedeli, da obstaja naravni vir, ki velja za "sveti gral" vitamina D, saj v samo eni žlici preseže priporočeno dnevno količino in prinaša izjemne koristi za zdravje celotnega telesa? Preverite, katera živila so najboljši zavezniki v boju proti pomanjkanju vitamina D in kako lahko z nekaj preprostimi spremembami okrepite svoje zdravje. Kliknite na prispevek in odkrijte več!

🤔

#vemkajjem #gobe #mastneribe #obogatenižitnikosmiči #oljeizjetertrske #vitamind

https://vemkajjem.si/clanek7189

Ste vedeli, da se je delež ljudi z nestabilnim sladkorjem v krvi v letu 2024 povečal za več kot 20 %? Ta sodoben izziv vpliva na naše počutje, energijo in celo razpoloženje, brez da bi se tega sploh zavedali. Težave, kot so utrujenost, glavobol in nenadna potreba po sladkem, so lahko le vrh ledene gore, ki nam sporočajo, da je nekaj narobe z našim ravnovesjem sladkorja v krvi. A kljub zaskrbljujočim številkam obstajajo dobra novica – obstaja preprost in naraven način, kako si pomagati, brez drage opreme ali zapletenih pristopov! Vas zanima, kako lahko sami hitro in učinkovito stabilizirate sladkor v krvi in preprečite neprijetne simptome? Odkrijte več v našem najnovejšem prispevku!

🤔

#vemkajjem #gibanje #hrana #sladkor #voda

https://vemkajjem.si/clanek8194

Podatki, ki jih navajajo na Svetovni zdravstveni organizacijio so izredno zaskrbljujoči, saj dokazujejo, da je bolezen v trendu neprestane rasti kljub poudarjanju pomena preventivnih ukrepov.

14. NOVEMBER – SVETOVNI DAN DIABETESA

Razglasitev 14. novembra za svetovni dan diabetesa je bil odziv Mednarodnega združenja za diabetes in Svetovne zdravstvene organizacije na vse večjo zaskrbljenost zaradi širjenja sladkorne bolezni. Na ta dan se je rodil kanadski zdravnik Frederick Banting, ki je leta 1922 skupaj s kemikom Charlesom Bestom odkril inzulin.
Svetovni dan diabetesa je priložnost za ozaveščanje o sladkorni bolezni po vsem svetu in tako tudi v Sloveniji. Vabimo vas, da se nam pridružite pri ozaveščanju, ki naj bo hkrati tudi spodbuda za zdrav življenjski slog, s katerim preprečujemo diabetes tipa 2 - ta dosega prek 95 odstotkov vseh primerov diabetesa.

Pri tem poudarjamo:

• fizično dobro počutje: pomen telesne dejavnosti in zdrave prehrane za preprečevanje diabetesa in dobro obvladovan

Doc.dr. Lidija Križančić Bombek, univ.dipl.biol.
Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru

Uvod
Inzulin uravnava raven glukoze v krvi glede na prehransko stanje posameznika, zato ne preseneča, da se njegova količina spreminja in prilagaja količini hranil, predvsem glukoze, maščobnih kislin in aminokislin v krvi. V tem prispevku razložimo, kako se celice beta trebušne slinavke, ki inzulin izločajo, odzovejo na kronično zvišano raven glukoze in drugih hranil.

Prilagoditev celic beta na kronično zvišano koncentracijo glukoze v krvi
Ko telo postane odporno oziroma rezistentno na inzulin, se tkiva nanj slabše odzivajo. To se zgodi pogosto zaradi dolgoročnega prekomernega vnosa hranil in posledične debelosti. Da bi lahko hranila kljub inzulinski odpornosti vstopala v celice in da bi lahko vzdrževali normalno raven glukoze v krvi, mora trebušna slinavka izločati čedalje več inzulina. Celice beta se na to povečano potrebo po inzulinu prilagodijo z večjo občutljivostjo na glukozo. To pomeni, da pove

Pojavu botrjuje povečano delovanje jeter, ki v tem času pospešeno proizvajajo glukozo. Zakaj se to dogaja ravno pri inzulinsko odpornih bolnikih, še vedno ni povsem jasno, a znanstveniki počasi odkrivajo odgovore.
Najnovejši pregledni članek, objavljen v prestižni reviji Trends in Endocrinology & Metabolism povzema ključne ugotovitve zadnjih let in ponuja smernice za razvoj novih zdravil za sladkorno bolezen tipa 2 pri čemer gre bolezen, ki jo Svetovna zdravstvena organizacija obravnava kot enega največjih zdravstvenih izzivov 21. stoletja.
Članek je rezultat sodelovanja raziskovalne skupine pod vodstvom profesorja Manuela Vázqueza-Carrera z univerze v Barceloni, strokovnjakov z Inštituta za biomedicino raziskovalnega inštituta Sant Joan de Déu ter španskega nacionalnega centra za raziskave sladkorne bolezni. Sodeloval je tudi profesor Walter Wahli z Univerze v Lausanni.

Cilj je zaviranje prekomerne tvorbe glukoze v jetrih
Sladkorna bolezen tipa 2 je vse pogostejša kronična presnovna bole

Pomanjkanje vitamina D postaja globalna težava, s katero se spopada več kot milijarda ljudi po vsem svetu. Jeseni in pozimi so tveganja za pomanjkanje še večja, posledice pa lahko vplivajo na naš imunski sistem, moč kosti in celo odpornost na določene bolezni. Ste vedeli, da obstaja naravni vir, ki velja za "sveti gral" vitamina D, saj v samo eni žlici preseže priporočeno dnevno količino in prinaša izjemne koristi za zdravje celotnega telesa? Preverite, katera živila so najboljši zavezniki v boju proti pomanjkanju vitamina D in kako lahko z nekaj preprostimi spremembami okrepite svoje zdravje. Kliknite na prispevek in odkrijte več!

🤔

#vemkajjem #gobe #mastneribe #obogatenižitnikosmiči #oljeizjetertrske #vitamind

https://vemkajjem.si/clanek7189

Ste vedeli, da se je delež ljudi z nestabilnim sladkorjem v krvi v letu 2024 povečal za več kot 20 %? Ta sodoben izziv vpliva na naše počutje, energijo in celo razpoloženje, brez da bi se tega sploh zavedali. Težave, kot so utrujenost, glavobol in nenadna potreba po sladkem, so lahko le vrh ledene gore, ki nam sporočajo, da je nekaj narobe z našim ravnovesjem sladkorja v krvi. A kljub zaskrbljujočim številkam obstajajo dobra novica – obstaja preprost in naraven način, kako si pomagati, brez drage opreme ali zapletenih pristopov! Vas zanima, kako lahko sami hitro in učinkovito stabilizirate sladkor v krvi in preprečite neprijetne simptome? Odkrijte več v našem najnovejšem prispevku!

🤔

#vemkajjem #gibanje #hrana #sladkor #voda

https://vemkajjem.si/clanek8194

Podatki, ki jih navajajo na Svetovni zdravstveni organizacijio so izredno zaskrbljujoči, saj dokazujejo, da je bolezen v trendu neprestane rasti kljub poudarjanju pomena preventivnih ukrepov.

14. NOVEMBER – SVETOVNI DAN DIABETESA

Razglasitev 14. novembra za svetovni dan diabetesa je bil odziv Mednarodnega združenja za diabetes in Svetovne zdravstvene organizacije na vse večjo zaskrbljenost zaradi širjenja sladkorne bolezni. Na ta dan se je rodil kanadski zdravnik Frederick Banting, ki je leta 1922 skupaj s kemikom Charlesom Bestom odkril inzulin.
Svetovni dan diabetesa je priložnost za ozaveščanje o sladkorni bolezni po vsem svetu in tako tudi v Sloveniji. Vabimo vas, da se nam pridružite pri ozaveščanju, ki naj bo hkrati tudi spodbuda za zdrav življenjski slog, s katerim preprečujemo diabetes tipa 2 - ta dosega prek 95 odstotkov vseh primerov diabetesa.

Pri tem poudarjamo:

• fizično dobro počutje: pomen telesne dejavnosti in zdrave prehrane za preprečevanje diabetesa in dobro obvladovan

Doc.dr. Lidija Križančić Bombek, univ.dipl.biol.
Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru

Uvod
Inzulin uravnava raven glukoze v krvi glede na prehransko stanje posameznika, zato ne preseneča, da se njegova količina spreminja in prilagaja količini hranil, predvsem glukoze, maščobnih kislin in aminokislin v krvi. V tem prispevku razložimo, kako se celice beta trebušne slinavke, ki inzulin izločajo, odzovejo na kronično zvišano raven glukoze in drugih hranil.

Prilagoditev celic beta na kronično zvišano koncentracijo glukoze v krvi
Ko telo postane odporno oziroma rezistentno na inzulin, se tkiva nanj slabše odzivajo. To se zgodi pogosto zaradi dolgoročnega prekomernega vnosa hranil in posledične debelosti. Da bi lahko hranila kljub inzulinski odpornosti vstopala v celice in da bi lahko vzdrževali normalno raven glukoze v krvi, mora trebušna slinavka izločati čedalje več inzulina. Celice beta se na to povečano potrebo po inzulinu prilagodijo z večjo občutljivostjo na glukozo. To pomeni, da pove

Pojavu botrjuje povečano delovanje jeter, ki v tem času pospešeno proizvajajo glukozo. Zakaj se to dogaja ravno pri inzulinsko odpornih bolnikih, še vedno ni povsem jasno, a znanstveniki počasi odkrivajo odgovore.
Najnovejši pregledni članek, objavljen v prestižni reviji Trends in Endocrinology & Metabolism povzema ključne ugotovitve zadnjih let in ponuja smernice za razvoj novih zdravil za sladkorno bolezen tipa 2 pri čemer gre bolezen, ki jo Svetovna zdravstvena organizacija obravnava kot enega največjih zdravstvenih izzivov 21. stoletja.
Članek je rezultat sodelovanja raziskovalne skupine pod vodstvom profesorja Manuela Vázqueza-Carrera z univerze v Barceloni, strokovnjakov z Inštituta za biomedicino raziskovalnega inštituta Sant Joan de Déu ter španskega nacionalnega centra za raziskave sladkorne bolezni. Sodeloval je tudi profesor Walter Wahli z Univerze v Lausanni.

Cilj je zaviranje prekomerne tvorbe glukoze v jetrih
Sladkorna bolezen tipa 2 je vse pogostejša kronična presnovna bole

Pomanjkanje vitamina D postaja globalna težava, s katero se spopada več kot milijarda ljudi po vsem svetu. Jeseni in pozimi so tveganja za pomanjkanje še večja, posledice pa lahko vplivajo na naš imunski sistem, moč kosti in celo odpornost na določene bolezni. Ste vedeli, da obstaja naravni vir, ki velja za "sveti gral" vitamina D, saj v samo eni žlici preseže priporočeno dnevno količino in prinaša izjemne koristi za zdravje celotnega telesa? Preverite, katera živila so najboljši zavezniki v boju proti pomanjkanju vitamina D in kako lahko z nekaj preprostimi spremembami okrepite svoje zdravje. Kliknite na prispevek in odkrijte več!

🤔

#vemkajjem #gobe #mastneribe #obogatenižitnikosmiči #oljeizjetertrske #vitamind

https://vemkajjem.si/clanek7189

Ste vedeli, da se je delež ljudi z nestabilnim sladkorjem v krvi v letu 2024 povečal za več kot 20 %? Ta sodoben izziv vpliva na naše počutje, energijo in celo razpoloženje, brez da bi se tega sploh zavedali. Težave, kot so utrujenost, glavobol in nenadna potreba po sladkem, so lahko le vrh ledene gore, ki nam sporočajo, da je nekaj narobe z našim ravnovesjem sladkorja v krvi. A kljub zaskrbljujočim številkam obstajajo dobra novica – obstaja preprost in naraven način, kako si pomagati, brez drage opreme ali zapletenih pristopov! Vas zanima, kako lahko sami hitro in učinkovito stabilizirate sladkor v krvi in preprečite neprijetne simptome? Odkrijte več v našem najnovejšem prispevku!

🤔

#vemkajjem #gibanje #hrana #sladkor #voda

https://vemkajjem.si/clanek8194

Podatki, ki jih navajajo na Svetovni zdravstveni organizacijio so izredno zaskrbljujoči, saj dokazujejo, da je bolezen v trendu neprestane rasti kljub poudarjanju pomena preventivnih ukrepov.

14. NOVEMBER – SVETOVNI DAN DIABETESA

Razglasitev 14. novembra za svetovni dan diabetesa je bil odziv Mednarodnega združenja za diabetes in Svetovne zdravstvene organizacije na vse večjo zaskrbljenost zaradi širjenja sladkorne bolezni. Na ta dan se je rodil kanadski zdravnik Frederick Banting, ki je leta 1922 skupaj s kemikom Charlesom Bestom odkril inzulin.
Svetovni dan diabetesa je priložnost za ozaveščanje o sladkorni bolezni po vsem svetu in tako tudi v Sloveniji. Vabimo vas, da se nam pridružite pri ozaveščanju, ki naj bo hkrati tudi spodbuda za zdrav življenjski slog, s katerim preprečujemo diabetes tipa 2 - ta dosega prek 95 odstotkov vseh primerov diabetesa.

Pri tem poudarjamo:

• fizično dobro počutje: pomen telesne dejavnosti in zdrave prehrane za preprečevanje diabetesa in dobro obvladovan

Doc.dr. Lidija Križančić Bombek, univ.dipl.biol.
Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru

Uvod
Inzulin uravnava raven glukoze v krvi glede na prehransko stanje posameznika, zato ne preseneča, da se njegova količina spreminja in prilagaja količini hranil, predvsem glukoze, maščobnih kislin in aminokislin v krvi. V tem prispevku razložimo, kako se celice beta trebušne slinavke, ki inzulin izločajo, odzovejo na kronično zvišano raven glukoze in drugih hranil.

Prilagoditev celic beta na kronično zvišano koncentracijo glukoze v krvi
Ko telo postane odporno oziroma rezistentno na inzulin, se tkiva nanj slabše odzivajo. To se zgodi pogosto zaradi dolgoročnega prekomernega vnosa hranil in posledične debelosti. Da bi lahko hranila kljub inzulinski odpornosti vstopala v celice in da bi lahko vzdrževali normalno raven glukoze v krvi, mora trebušna slinavka izločati čedalje več inzulina. Celice beta se na to povečano potrebo po inzulinu prilagodijo z večjo občutljivostjo na glukozo. To pomeni, da pove

Pojavu botrjuje povečano delovanje jeter, ki v tem času pospešeno proizvajajo glukozo. Zakaj se to dogaja ravno pri inzulinsko odpornih bolnikih, še vedno ni povsem jasno, a znanstveniki počasi odkrivajo odgovore.
Najnovejši pregledni članek, objavljen v prestižni reviji Trends in Endocrinology & Metabolism povzema ključne ugotovitve zadnjih let in ponuja smernice za razvoj novih zdravil za sladkorno bolezen tipa 2 pri čemer gre bolezen, ki jo Svetovna zdravstvena organizacija obravnava kot enega največjih zdravstvenih izzivov 21. stoletja.
Članek je rezultat sodelovanja raziskovalne skupine pod vodstvom profesorja Manuela Vázqueza-Carrera z univerze v Barceloni, strokovnjakov z Inštituta za biomedicino raziskovalnega inštituta Sant Joan de Déu ter španskega nacionalnega centra za raziskave sladkorne bolezni. Sodeloval je tudi profesor Walter Wahli z Univerze v Lausanni.

Cilj je zaviranje prekomerne tvorbe glukoze v jetrih
Sladkorna bolezen tipa 2 je vse pogostejša kronična presnovna bole

Pomanjkanje vitamina D postaja globalna težava, s katero se spopada več kot milijarda ljudi po vsem svetu. Jeseni in pozimi so tveganja za pomanjkanje še večja, posledice pa lahko vplivajo na naš imunski sistem, moč kosti in celo odpornost na določene bolezni. Ste vedeli, da obstaja naravni vir, ki velja za "sveti gral" vitamina D, saj v samo eni žlici preseže priporočeno dnevno količino in prinaša izjemne koristi za zdravje celotnega telesa? Preverite, katera živila so najboljši zavezniki v boju proti pomanjkanju vitamina D in kako lahko z nekaj preprostimi spremembami okrepite svoje zdravje. Kliknite na prispevek in odkrijte več!

🤔

#vemkajjem #gobe #mastneribe #obogatenižitnikosmiči #oljeizjetertrske #vitamind

https://vemkajjem.si/clanek7189

Ste vedeli, da se je delež ljudi z nestabilnim sladkorjem v krvi v letu 2024 povečal za več kot 20 %? Ta sodoben izziv vpliva na naše počutje, energijo in celo razpoloženje, brez da bi se tega sploh zavedali. Težave, kot so utrujenost, glavobol in nenadna potreba po sladkem, so lahko le vrh ledene gore, ki nam sporočajo, da je nekaj narobe z našim ravnovesjem sladkorja v krvi. A kljub zaskrbljujočim številkam obstajajo dobra novica – obstaja preprost in naraven način, kako si pomagati, brez drage opreme ali zapletenih pristopov! Vas zanima, kako lahko sami hitro in učinkovito stabilizirate sladkor v krvi in preprečite neprijetne simptome? Odkrijte več v našem najnovejšem prispevku!

🤔

#vemkajjem #gibanje #hrana #sladkor #voda

https://vemkajjem.si/clanek8194

Podatki, ki jih navajajo na Svetovni zdravstveni organizacijio so izredno zaskrbljujoči, saj dokazujejo, da je bolezen v trendu neprestane rasti kljub poudarjanju pomena preventivnih ukrepov.

14. NOVEMBER – SVETOVNI DAN DIABETESA

Razglasitev 14. novembra za svetovni dan diabetesa je bil odziv Mednarodnega združenja za diabetes in Svetovne zdravstvene organizacije na vse večjo zaskrbljenost zaradi širjenja sladkorne bolezni. Na ta dan se je rodil kanadski zdravnik Frederick Banting, ki je leta 1922 skupaj s kemikom Charlesom Bestom odkril inzulin.
Svetovni dan diabetesa je priložnost za ozaveščanje o sladkorni bolezni po vsem svetu in tako tudi v Sloveniji. Vabimo vas, da se nam pridružite pri ozaveščanju, ki naj bo hkrati tudi spodbuda za zdrav življenjski slog, s katerim preprečujemo diabetes tipa 2 - ta dosega prek 95 odstotkov vseh primerov diabetesa.

Pri tem poudarjamo:

• fizično dobro počutje: pomen telesne dejavnosti in zdrave prehrane za preprečevanje diabetesa in dobro obvladovan

Doc.dr. Lidija Križančić Bombek, univ.dipl.biol.
Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru

Uvod
Inzulin uravnava raven glukoze v krvi glede na prehransko stanje posameznika, zato ne preseneča, da se njegova količina spreminja in prilagaja količini hranil, predvsem glukoze, maščobnih kislin in aminokislin v krvi. V tem prispevku razložimo, kako se celice beta trebušne slinavke, ki inzulin izločajo, odzovejo na kronično zvišano raven glukoze in drugih hranil.

Prilagoditev celic beta na kronično zvišano koncentracijo glukoze v krvi
Ko telo postane odporno oziroma rezistentno na inzulin, se tkiva nanj slabše odzivajo. To se zgodi pogosto zaradi dolgoročnega prekomernega vnosa hranil in posledične debelosti. Da bi lahko hranila kljub inzulinski odpornosti vstopala v celice in da bi lahko vzdrževali normalno raven glukoze v krvi, mora trebušna slinavka izločati čedalje več inzulina. Celice beta se na to povečano potrebo po inzulinu prilagodijo z večjo občutljivostjo na glukozo. To pomeni, da pove

Pojavu botrjuje povečano delovanje jeter, ki v tem času pospešeno proizvajajo glukozo. Zakaj se to dogaja ravno pri inzulinsko odpornih bolnikih, še vedno ni povsem jasno, a znanstveniki počasi odkrivajo odgovore.
Najnovejši pregledni članek, objavljen v prestižni reviji Trends in Endocrinology & Metabolism povzema ključne ugotovitve zadnjih let in ponuja smernice za razvoj novih zdravil za sladkorno bolezen tipa 2 pri čemer gre bolezen, ki jo Svetovna zdravstvena organizacija obravnava kot enega največjih zdravstvenih izzivov 21. stoletja.
Članek je rezultat sodelovanja raziskovalne skupine pod vodstvom profesorja Manuela Vázqueza-Carrera z univerze v Barceloni, strokovnjakov z Inštituta za biomedicino raziskovalnega inštituta Sant Joan de Déu ter španskega nacionalnega centra za raziskave sladkorne bolezni. Sodeloval je tudi profesor Walter Wahli z Univerze v Lausanni.

Cilj je zaviranje prekomerne tvorbe glukoze v jetrih
Sladkorna bolezen tipa 2 je vse pogostejša kronična presnovna bole